Nedavno smo se udeležili konference Prehranska dopolnila 2023: Zagotavljanje kakovosti in obvladovanje tveganj, kjer so svoja stališča predstavili predavatelji iz Slovenije in tujine, med drugim tudi predstavniki Zdravstvenega inšpektorata RS, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke. V diskusijo smo se aktivno vključili in osvetlili praktični vidik zagotavljanja kakovosti prehranskih dopolnil, s katerim se vsakodnevno srečujemo pri svojem delu.
Ključna vprašanja, ki so bila obravnavana, so vključevala:
– Uradni nadzor prehranskih dopolnil: zakonodaja, izvajanje nadzora, najpogostejše neskladnosti,
– Laboratorijska analiza prehranskih dopolnil kot pripomoček za obvladovanje tveganj,
– Tanka meja med prehranskimi dopolnili in zdravili: postopek opredelitve izdelka na JAZMP,
– Bioaktivne snovi v prehranskih dopolnilih, ocena tveganj in nutrivigilanca,
– Zdravstvene trditve, navedene na prehranskih dopolnilih,
Uredba Komisije (EU) 2023/915 določa mejne vrednosti nekaterih onesnaževal v prehranskih dopolnilih: težke kovine, mikotoksini, pirolizidinski alkaloidi, policiklični aromatski ogljikovodiki ipd.
Potvorbi oziroma dodajanju nedovoljenih snovi so najbolj podvržena prehranska dopolnila, namenjena zniževanju telesne teže in prehranska dopolnila za povečanje spolne moči.
Za prehranska dopolnila velja krovna živilska zakonodaja, ki določa, da morajo biti vsa živila (prehranska dopolnila), ki so dana na trg, varna za uživanje, za kar je odgovoren nosilec živilske dejavnosti. GMP za prehranska dopolnila ni enakovreden z GMP-jem za zdravila.
Nadzor prehranskih dopolnil se izvaja retrospektivno, ko je izdelek že prisoten na trgu. Odpoklic izdelka se največkrat začne na podlagi obvestila RASFF, analize uradnih vzorcev ali obvestila dobaviteljev. Potrošniki se obveščajo preko spletne stranihttps://www.gov.si/zbirke/seznami/nevarni-proizvodi/.
Redkokdaj se sistematično izvaja kontrola kakovosti prehranskih dopolnil in študije stabilnosti s strani proizvajalcev prehranskih dopolnil, ki bi lahko zagotavljali vsebnost aktivnih učinkovin do poteka roka uporabnosti.
Prehranska dopolnila niso zdravila in ne smejo vsebovati sestavin s pomembnim fiziološkim delovanjem, zato ne smejo biti predstavljena tako, da potrošnik dobi vtis, da gre za zdravilo. V praksi pa se potrošniku pogosto predstavljajo na takšen način, predvsem z neustrezno uporabo zdravstvenih trditev in sklicevanjem na klinične študije, izvedene z izdelki, ki so imeli drugačno sestavo.
V Sloveniji je vzpostavljen sistem Nutrivigilanca, ki je namenjen prepoznavanju novih tveganj, povezanih predvsem z uživanjem prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil, saj se lahko zgodi, da določeno živilo, hranilo ali snov v živilu pri posameznikih povzroči neželene reakcije, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov). Sistem ni dovolj prepoznan v javnosti in poročanje ni obvezno za zdravstvene delavce, saj so prehranska dopolnila redko prepoznana kot krivec v primeru težav z zdravjem, ker se dojemajo kot naravna in s tem zdrava.
Potrošniki nimajo objektivnega nadzora nad kakovostjo prehranskih dopolnil in so zato potrebne laboratorijske analize.
Naša ekipa strokovnjakov v laboratoriju INSLAB vam lahko pomaga zagotoviti kakovost vaših prehranskih dopolnil in uspešno obvladovati tveganja. Za dodatne informacije nas kontaktirajte.
