Približno 80 % populacije redno poseže po prehranskih dopolnilih, za katere menijo, da so varna in učinkovita. Kljub priljubljenosti prehranskih dopolnil obstajajo določeni pomisleki glede kakovosti in varnosti, zlasti glede prisotnosti onesnaževal, kot so kontaminacija z mikrobi in težkimi kovinami, prisotnost mikotoksinov, pesticidov, PAH-ov, sintetičnih farmacevtskih učinkovin, nadomeščanja zelišč in nepravilno označevanje sestavin.
V precejšnem številu komercialno dostopnih prehranskih dopolnil je zaznana prisotnost raznovrstnih onesnaževal. Tveganje povezano z uživanjem prehranskih dopolnil, zlasti pri občutljivem delu populacije, kot so otroci in starejši, je veliko, saj so lahko izpostavljeni različnim onesnaževalom iz raznih virov. Glede na široko razpoložljivost izdelkov in retrospektivni nadzor, ki ga izvajajo regulatorni organi, se tej temi posveča pozornost šele, ko na dan pridejo poročila o uporabnikovi škodi.
UREDBA (EU) 2023/915
Za učinkovito varovanje javnega zdravja prodaja živil in prehranskih dopolnil s preseženo mejo škodljivih učinkovin ni dovoljena. S tem razlogom je Evropska komisija uvedla Uredbo o mejnih vrednostih nekaterih onesnaževal, ki so lahko prisotna v hrani. Ta uredba velja tudi za prehranska dopolnila.
Uredba (ES) št. 1881/2006 o mejnih vrednosti nekaterih onesnaževal v živilih je bila nedavno nadomeščena z Uredbo (EU) 2023/915, saj je bilo od prve objave spremenjenih, dodanih ali jih še čaka na odobritev več kot 50 dodatkov in revizij seznama onesnaževal, mejnih vrednosti in kategorij živil. Da bi zagotovili varnost izdelka, so te vrednosti strogo postavljene “na najnižjo razumno dosegljivo raven” v skladu z industrijskimi smernicami in dobro proizvodno prakso.
Uredba pokriva sledeča onesnaževala:
-
mikotoksini (aflatoksini, ohratoksin A, patulin, deoksinivalenol, zearalenon, fumonizini, citrinin, sklerocija rožička in alkaloidi rožička);
-
kovine (svinec, kadmij, živo srebro, anorganski kositer in arzen);
-
rastlinski toksini (eruka kislina, tropanski alkaloidi, cianovodikova kislina, pirolizidinski alkaloidi, alkaloidi opija in Δ9-THC);
-
predelavna onesnaževala (policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), benzo(a)piren, vsota 4 PAH; 3-monokloropropan-1,2-diol (3-MCPD) in glicidil estri maščobnih kislin);
-
halogenirana obstojna organska onesnaževala (dioksini, dioksinom podobni poliklorirani bifenili (PCB), dioksinom nepodobni PCB; perfluoroalkilne snovi: perfluorooktan sulfonska kislina (PFOS), perfluorooktanojska kislina (PFOA), perfluorononanojska kislina (PFNA) in perfluoroheksan sulfonska kislina (PFHxS));
-
druga onesnaževala:
-
melamin,
-
nitrati,
-
perklorat
-
Ker so prehranska dopolnila postala sestavni del družbe, velja tudi za njih enako načelo varnosti prehrane. Dovzetnejše izdelke za onesnaževala, je treba testirati, da se zagotovi, da mejne vrednosti niso presežene. V okviru nove uredbe so spodaj navedena nekatera najpomembnejša onesnaževala, ki bi lahko bila prisotna v široki paleti prehranskih dopolnil različnih oblik in formulacij.
Skupina onesnaževal |
Onesnaževalo |
Mejna vrednost |
Mikotoksin |
Citrinin |
Prehranska dopolnila na osnovi riža, fermentiranega z rdečimi kvasovkami Monascus purpureus, so trenutno edina kategorija izdelkov, za katero je v Uredbi EU določena zgornja mejna vrednost. Vsebnost citrinina v teh dodatkih ne sme presegati 100 μg/kg. |
Težke kovine |
Svinec |
Mejne vrednosti svinca se gibljejo od 0,01 mg/kg v nekaterih živilih za otroke do 3 mg/kg v prehranskih dopolnilih. |
Kadmij |
Najvišja dovoljena vsebnost kadmija je od 0,005 mg/kg v otroški hrani na osnovi mlečnih beljakovin ter do 1 mg/kg v prehranskih dopolnilih (razen prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vsaj 80 % posušenih morskih alg, izdelkov iz morskih alg ali posušenih školjk 3 mg/kg). |
|
Živo srebro |
Prehranska dopolnila ne smejo vsebovati več kot 0,1 mg/kg živega srebra. |
|
Arzen |
Izdelke na osnovi riža, otroško hrano, sadne sokove in sol je treba testirati. Najvišja dovoljena vsebnost arzena v reguliranih izdelkih je od 0,01 do 0,5 mg/kg. |
|
Pirolizidinski alkaloidi |
Vsebnost pirolizidina se meri kot vsota več kot 30 posameznih pirolizidinskih alkaloidov |
Najvišja vsebnost pirolizidina v prehranskih dopolnilih, ki vsebujejo botanične pripravke, vključno z ekstrakti, je 400 μg/kg. Mejna vrednost za prehranska dopolnila na osnovi cvetnega prahu, cvetni prah in cvetni prah pa 500 μg/kg.Zeliščni poparki, sestavljeni izključno iz rooibosa, janeža, melise, kamilice, timijana, poprove mete, limonine verbene in njihovih mešanic, posušenih zelišč in semen kumine, imajo mejo 400 μg/kg, medtem ko je meja drugih zeliščnih poparkov 200 μg/kg.Mejna vrednost zelišč, kot so suh boreč, luštrek, majaron in origano, je 1.000 μg / kg. |
Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAHs) |
Benzo(a)pirenVsota PAH:benzo(a)piren, benz(a)antracen, benzo(b) fluoranten in krizen |
Za prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinske sestavine, in njihove pripravke ter prehranska dopolnila, ki vsebujejo propolis, matični mleček, spirulino ali njihove pripravke, mejna vrednost benzo(a)pirena ne sme presegati 10,0 mg/kg, vsota PAH pa 50,0 mg/kg. Za prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastlinska olja, mejna vrednost benzo(a)pirena ne sme presegati 2,0 mg/kg, vsota PAH pa 10,0 mg/kg. |